Evropski oblak

Zimska idila se približuje in naš obrabljen snegobran je bil ravno pravšnji čas odkrit

Sem bila kar presenečena, da se snegobran lahko tako postara in obrabi, da ga je treba zamenjati. Ni bil samo eden na naši strehi, ki je bil deležen te usode, ampak jih je bilo kar ene par tako, da smo jih morali zamenjati.

Še dobro, da se na vsake toliko preverijo stvari, da nas potem kaj ne preseneti. Je pa res, da je bila naša streha zgrajena pred približno dvajsetimi leti in do sedaj je zelo dobro opravljala svojo nalogo. Nikoli nismo imeli nobenih težav. Saj jih tudi letos ne bi imeli, razen če bi padlo res veliko snega. Bi bilo pa v vsakem primeru treba zamenjati snegobran in ker se je ravno nekaj obnavljajo na strehi, smo spotoma uredili še to.

Letos komaj čakam sneg, da vse pobeli in da bomo spet imeli pravljično vzdušje za novo leto. Obožujem poletje, ko sem lahko zunaj na toplem, ampak zima ima vedno nekakšen poseben čar. Ampak samo, če je dovolj snega. In seveda, da je suh sneg in ne tisti, ki je moker umazan. Predvsem pa, da ne pada dol s streh, če kakšna hiša ni poskrbela, da ga lahko zadrži snegobran na strehi. Po starih mestnih jedrih je včasih prav kaotično, ko ne vem, iz kje bo kaj padlo, če bo kaj padlo. Ne vem pa, če je res krivo to, da snegobran ni postavljen ali pa je samo vprašanje, če bo, ali ne bo zadržal snega. Teoretično bi bilo oboje možno.

Mnogo raje se sprehajam, po kakšnih hribih, kjer je vse belo, kjer ni hiš in je edino, kar me lahko skrbi to, da bi me iz kakšnega drevesa zasnežilo. Pa še sankam se lahko in smučam in koga lahko okepam. Vsekakor je bolj zabavno kot pa se spraševati med stavbami, ali je snegobran na strehi in bo sneg ostal tam gor.