Ni hujšega kot zimsko jutro, ko že tako zamujaš, zunaj pritiska mraz, po vrhu pa se vsedeš v avto in nič. Tišina. Še en poskus. Spet nič. Avto niti ne pokaže znakov življenja. In takrat ti postane jasno: akumulator.

Meni se je to zgodilo lansko zimo. Priznam, znaki so bili že prej – počasnejši zagon, občasno rahlo utripanje luči, a sem ignoriral. Upal, da bo še zdržal. Napaka. Tistega jutra sem moral odpovedati sestanek, čakati asistenco in prvič resno razmišljati o tem, kakšen akumulator sploh potrebujem.

Po nekaj pogovorih s serviserjem sem ugotovil, da akumulator ni nekaj, kar izbereš po naključju. Pomembna je moč zagona, kapaciteta, kakovost izdelave in kar sem prej zanemaril starost. Kupil sem novega, zmogljivejšega in že ob prvi uporabi je bil občutek povsem drugačen. Motor je stekel brez zamika, vse delovalo bolj zanesljivo.

Zdaj akumulator redno preverjam. Enkrat na leto ga testiram, pozimi avto zjutraj segrevam z malce več pozornosti. In kadar grem na daljšo pot, vedno preverim, če je vse, kot mora biti.

Včasih so te nevidne stvari tiste, ki naredijo največjo razliko. Akumulator ni najdražji del avta, a brez njega ti tudi najboljši motor ne pomaga. Če sem se česa naučil, je to, da je dobra preventiva vedno boljša od neprijetnega presenečenja ob sedmih zjutraj.

Od takrat naprej imam v prtljažniku vedno tudi zagonske kable in majhen prenosni starter, če bi slučajno kdaj potreboval pomoč ali jo nudil komu drugemu. Ni tako redek pojav, da nekdo obstane na parkirišču pred trgovino ali ob cesti in ravno akumulator je najpogostejši krivec.

Ko zdaj pomislim nazaj, se mi zdi skoraj neverjetno, da sem tako dolgo zanemarjal nekaj tako osnovnega. Akumulator je srce električnega sistema v vozilu. Brez njega ne gre nič. Vzdrževan akumulator pomeni večjo varnost, zanesljivost in prihranek živcev. In teh si danes želim čim več.