Spomnim se naše stare hiše, v kateri sem še odraščala. Imela je dva nadstropja z mansardo. Otroške sobe so bile pa čisto na vrhu, tako da je bila najina soba zelo razgibana, saj je bila streha tista, ki je krojila obliko prostora. Ko sem bila že nekoliko starejša, sem zelo rada sedela na oknu, oziroma kar na strehi, čeprav starši niso bili ravno navdušeni nad to idejo in prav vedno sem bila kregana, ko so me zalotili, da sedim zunaj na strehi.
Sicer je popolnoma razumljivo, da jih je skrbela moja varnost, a vseeno, je bila streha ravno toliko položna, da res nisem mogla kam pasti. Tako se je moje otroštvo zelo zaznamovalo sedenje na strehi, s katere sem opazovala okolico, ob večerih pa gledala zvezde. Sedaj sicer živim v bloku, a vseeno pogrešam takšne večere.
S partnerjem včasih pomisliva, da bi si kupila kakšno hišo. Takrat si želim, da bi bila na njej streha takšna, kot sem jo jaz imela v otroštvu ali vsaj nekako podobna. Sama mislim, da je streha zelo pomeben del hiše, še posebej, če izkoristimo tudi sam prostor pod streho kot bivalni prostor. Pa tudi če je na vrhu podstrešje, je lahko prav tako zanimivo. No ja, tako kot je pomemben tudi temelj, a vseeno lahko z streho marsikaj poudarimo in povemo, saj da tisto piko na i samemu izgledu hiše, tako izven kot tudi znotraj. Sama streha pa tudi močno vpliva na celotno okolico, oziroma vas, mesto, saj se ta zlije v neko celoto.
Tudi hiške, ki imajo visoko koničasto streho, so zelo prikupne in če je v tisti vasi postavljena kakšna, ki ima ravno streho oziroma bolj položno prav toliko izstopa, saj včasih v okolje zares ne paše. Včasih tudi že sama barva strešnikov precej izstopa, a velikokrat je tudi tako, da ima celotna vas tudi kar »pisane« strehe, vsaka v svoji barvi, kar pa tudi naredi lepo in sproščeno okolje.
