Skozi svoje otroštvo sem bil vedno precej tesno povezan z lovom. Moj oče je bil namreč lovec, tako da je to povsem naravno začelo zanimati tudi mene, vsaj v tistem času, ko sem bil še zelo mlad. Vsi otroci verjetno občudujemo reči, ki jih počnejo naši starši. Zato je tudi mene vedno zanimalo, kaj počne moj oče, in sem ga prosil, če bi mi lahko malo pokazal, s čim se ukvarja, in če bi me kdaj vzel s seboj. Na lov me seveda ni mogel kar tako vzeti, saj sem bil še premlad. Imam zelo lepe spomine na to, kako mi je razkazoval vso svojo opremo in razlagal, za kaj se kaj uporablja. Prav dobro se spomnim vseh tistih sprehodov po gozdu. Takrat mi je tudi malo razkazoval gozd, kaj kje raste, katere živali se v njem skrivajo in tako dalje. Še posebej se spomnim, ko sem mu lahko kdaj pomagal postavljati lovske kamere, kar mi je bilo res zelo zanimivo, saj sva si nato skupaj ogledovala vse tiste posnetke.

Ko sem postajal starejši, me lov nekako ni več toliko zanimal, saj sem vse to prerasel. Takrat sem se zato precej oddaljil od tega in mi je bilo nekaj let prav vseeno za lov. A stvari so se kasneje spet spremenile. Kar naenkrat sem se znašel v družbi prijateljev, ki so se med drugim, v prostem času, ukvarjali prav z lovom. Takrat je bila to precej vroča tema, ker so se o tem vedno pogovarjali, zato me je posledično začel lov spet zanimati.

Tako sem se kdaj pa kdaj odpravil s prijatelji na kakšen lov in se končno preizkusil tudi sam. To je danes postal moj prijeten hobi.