Evropski oblak

Prijateljico sem v Izola restavracije povabila na sobotno kosilo

Skoraj vsako jutro se sprehodim ob plaži, kjer so Izola restavracije, in če imam čas, grem tudi v bližnjo kavarno na kavo. Danes sem po dolgem času imela čas, da sem si privoščila, kavo, ki je nisem skuhala sama, medtem ko se mi je mudilo v službo ali pa kam na izlet. Izbrala sem si mizo, kjer je zelo dober razgled na Izola restavracije, ki so v bližini. Natakarja sem prosila, če mi prinese posodo z vodo za psičko, ker je tudi ona žejna in medtem ko sem čakala na kavo, sem odgovorila na nekaj sporočil, ki so me čakala na telefonu.

Ko sem odprla sporočila, sem sicer videla, da je sporočil precej več kakor le nekaj in tako je bilo kar naenkrat pol ure mimo in jaz sem imela okoli dvajset odgovorjenih sporočil za seboj. Še dobro, da sem si naročila belo kavo in sem jo počasi pila med odpisovanjem, da nisem ostala popolnoma brez kave, ko sem zaključila z odpisovanjem. Odložila sem telefon in se zazrla v čudovit razgled, kjer stojijo Izola restavracije, saj se je ravno tam, zelo lepo videlo morje in jadrnice, ki so plule po morju. Res je prijetno, da imam takšno možnost, da lahko tudi kaj takega doživljam ob pitju kave.

Po tem, ko sem se čisto zasanjala, pa je kar naenkrat zazvonil telefon. Poklicala me je prijateljica z vprašanjem, kaj delam za kosilo, ker bi me povabila, da greva kam skupaj. Ravno se je iz Ljubljane pripeljala na obalo, čisto ne planirano, in ko bi zaključila z opravki, si je zaželela neko dobro kosilo. Takoj sem jo povabila, da pogledava, kaj imajo za kosilo danes Izola restavracije in izbereva nekaj od tega, ker je ravno pri roki vse. In tako sva uskladili urnike, da se dobila okoli ene ure popoldan in greva nekam na kosilo, kjer so Izola restavracije, ter potem morda še na kavo.